Naša
 stara polbatana Zora, ki nam je zvesto služila vseh preteklih 
41 let, je bila že dotrajana in potrebna prenove. Zaradi večjega števila
 v vodi strohnelih reber in na več mestih popuščene oplate bi bila ta 
prenova s stališča vloženega dela zelo obsežna, predvsem pa draga. Po 
tehtnem razmisleku je oče namesto obnove starega čolna predlagal 
novogradnjo. Poleg tega pa bi dolgčas, ki ga je začel mučiti odkar je v 
pokoju, na ta način ubil in svoje kovinostrugarske ter druge rokodelske
 spretnosti preizkusil na večjem in ambicioznejšem projektu. Kot 
ljubitelj ladijske arhitekture, raziskovalec tradicionalnih ladjedelskih
 tehnik in rekonstruktor starih plovil sem očetov predlog o izdelavi 
novega čolna sprejel kot izziv, kjer bi lahko svoje načrtovalne 
spretnosti, ustvarjalni talent in estetski občutek končno udejanjil v 
nečem, ki ne bi bilo samo lepo na videz, temveč tudi uporabno. Dejstvo, 
da je število tradicionalnih plovil v slovenskem morju, pa tudi 
nasplošno po svetu, že v prejšnjem stoletju pričelo strmo upadati, tako 
da so določeni tipi malih priobalnih plovil že izmrli, naju je 
spodbudilo, da sva se odločila za lesenjačo. Prav batano pa sva izbrala 
iz dveh razlogov. Prvič, naš predhodni čoln je bil tudi batana, poleg 
tega pa je Slobodan Simič - Sime v svoji knjigi Batane Istre poudaril na
 ogroženost pred izumrtjem tega tipa plovila. In tako se je pričela 
najina avantura, ki naju je popeljala skozi faze načrtovanja, gradnje in
 splovitve tega čolna.
Pričujoča
 spletna stran obiskovalca seznani z nastankom batane Koštance, kjer se 
lahko pobliže spozna z vsemi fazami od zasnove, načrtovanja, gradnje, splovitve do tekmovanj - regat.
|  | 
| Naša stara polbatana Zora, ko je bila nazadnje obnovljena. | 
|  | 
| Nova batana Koštanca. | 
 
