Naša
stara polbatana Zora, ki nam je zvesto služila vseh preteklih
41 let, je bila že dotrajana in potrebna prenove. Zaradi večjega števila
v vodi strohnelih reber in na več mestih popuščene oplate bi bila ta
prenova s stališča vloženega dela zelo obsežna, predvsem pa draga. Po
tehtnem razmisleku je oče namesto obnove starega čolna predlagal
novogradnjo. Poleg tega pa bi dolgčas, ki ga je začel mučiti odkar je v
pokoju, na ta način ubil in svoje kovinostrugarske ter druge rokodelske
spretnosti preizkusil na večjem in ambicioznejšem projektu. Kot
ljubitelj ladijske arhitekture, raziskovalec tradicionalnih ladjedelskih
tehnik in rekonstruktor starih plovil sem očetov predlog o izdelavi
novega čolna sprejel kot izziv, kjer bi lahko svoje načrtovalne
spretnosti, ustvarjalni talent in estetski občutek končno udejanjil v
nečem, ki ne bi bilo samo lepo na videz, temveč tudi uporabno. Dejstvo,
da je število tradicionalnih plovil v slovenskem morju, pa tudi
nasplošno po svetu, že v prejšnjem stoletju pričelo strmo upadati, tako
da so določeni tipi malih priobalnih plovil že izmrli, naju je
spodbudilo, da sva se odločila za lesenjačo. Prav batano pa sva izbrala
iz dveh razlogov. Prvič, naš predhodni čoln je bil tudi batana, poleg
tega pa je Slobodan Simič - Sime v svoji knjigi Batane Istre poudaril na
ogroženost pred izumrtjem tega tipa plovila. In tako se je pričela
najina avantura, ki naju je popeljala skozi faze načrtovanja, gradnje in
splovitve tega čolna.
Pričujoča
spletna stran obiskovalca seznani z nastankom batane Koštance, kjer se
lahko pobliže spozna z vsemi fazami od zasnove, načrtovanja, gradnje, splovitve do tekmovanj - regat.
 |
| Naša stara polbatana Zora, ko je bila nazadnje obnovljena. |
 |
| Nova batana Koštanca. |
